Veste tisto, ko si planirate cel dan in potem, ko se zjutraj prebudite ugotovite, da nimate elektrike. To se je zgodilo meni in takrat res vidiš kako zelo si odvisen od nje. Jaz sprva sploh nisem vedela, kaj naj naredim. Ker imam delo od doma, sem prvo morala obvestiti mojega delodajalca, da ne morem delati in da ne vem niti kdaj elektrika pride nazaj. Seveda šef ni bil čisto nič zadovoljen, a nisem mogla prav nič. Kasneje se mi je spraznil še telefon in tako sem ostala brez vsega dela. Lahko bi šla čistiti, a ne morete verjeti, kako hitro spet potrebuješ elektriko, nisem mogla dati prat posode v pomivalni stroj, nisem mogla sesati hiše, dati prat perila. Tako v tišini sem ostala v hiši izgubljena. Zagrabila sem bundo in šla na sprehod v upanju, da ko se vrnem, da bo elektrika že prišla. 

Ko sem prišla domov še kar ni bilo elektrike, kako sem bila jezna. Ko bi vsak vedela, kako dolgo je ne bo. Nisem pa mogla poklicati, ker se je na telefonu spraznila baterija. Ta dan je elektrika prišla šele čez 5 ur. Resnično sem izgubila vse te ure in hkrati ugotovila, a je elektrika danes nekaj nujnega, brez česa sploh ne znamo več živeti.

Ko je prišla elektrika nazaj, sem bila tako srečna, veliko bolj sem jo cenila, kajti zame je prej bila čisto nekaj normalnega, pa ni, tega bi se morali vsi zavedati, kako preprosto živimo, kako vse funkcionira, da mi lahko živimo in kako hitro se nam stvari lahko spremenimo. Sedaj včasih pomislim, kako bi preživela dan, če ne bilo elektrike, tako imam doma sveče, plinsko bombo, sončni polnilec telefona, kajti lahko da, se zgodi, da elektrika spet izgine, takrat bom bolj pripravljena na to.…