Ko je moj brat zaključil srednjo šolo, se je odločil, da bi rad imel malo odmora. Ni hotel iti takoj na faks kljub temu, da je točno vedel, kam bi rad šel. Rekel je, da bi rad si vzel eno leto prosto, zato, da lahko dela, da dobi nekaj delovnih izkušenj oziroma da sploh vidi, kako trg dela deluje. Ko je to izjavil moj brat bili vsi neizmerno ponosni na njega sem tega res nikoli nismo pričakovali, da bi prišlo iz njegovih ust.

Potem smo ga seveda vprašali, če je imel kakršnokoli idejo, kam bi šel delati in rekel je, da ni hotel iti delati v kakšno pisarno ali kaj takšnega ampak da želi opravljati neko fizično delo. To me načeloma ni presenetilo, saj si brata res nikoli nisem predstavljala za računalnikom v pisarni osem ur. Pri samem iskanju službe sem mu tudi jaz pomagala, saj sem vedela, da mu bo to najtežji del in zelo hitro sem našla nekaj opcij in na žalost pa ni bilo všeč. Potem pa je kar naenkrat prišel brat enkrat domov in rekel, da je njegovo novo delo elektroerozija. Elektroerozija je definitivno nekaj, za kar sem jaz prvič slišala in res mi ni bilo jasno, kaj je to in kje je to dobil. Rekel je, da se je zaposlil v neki tovarni, kjer je elektroerozija res velik del tega.

Na njega sem bila res zelo ponosna, saj se je naučil nekaj novega, ker tudi on ni vedel točno, kaj je elektroerozija je, a vseeno se spravil v to delo, saj se je želel to naučiti. Bili smo zelo ponosni na njega in bili smo zelo presenečeni, da je res zelo dolgo časa vztrajal v tej službi. Dejstvo pa je, da se je držal dogovora in je tam delal le eno leto, potem pa se je vrnil v šolo oziroma je šel končno na faks. Na faksu mu je šlo zelo dobro in vsi smo bili zelo veseli za njega, saj nas je bilo strah, da ga bo potem minilo za učenje in pa za pridobitev neke izobrazbe.…