V našem kraju se ne dogaja ravno veliko stvari, kar se tiče športa, so pa borilne veščine močno razvite in kar nekaj ljudi trenira ta šport. Jaz moram priznati, da mi nikoli ni bil pri srcu in sem v borilne veščine zakorakala po čistem naključju, ker se ni dogajalo nič drugega, sem se vpisala tja. Na prvi trening ko sem šla, mi resnično ni bilo za iti, ker nisem bila preveč človek akcije, bila sem bolj nežna in se sploh nisem predstavljala, kako bom lahko to jaz trenirala.
Po prvem treningu pa sem čisto spremenila mišljenje, kajti sploh se nisem predstavljala, da so borilne veščine lahko tako dober trening in prav dobro poskrbiš za svoje telo. Lahko rečem, da jaz prvi dan nisem izkusila prav nič grobega treninga, prav zato se mi je po moje še bolj dopadlo. Tako sem borilne veščine vzljubila, kot vsi ostali, ko so že redno hodili.
Enostavno si teden brez treningov nisem več predstavljala, tako dobro sem se počutila po treningu, polna energije, moči, razgibala sem telo in moje telo je čez čas ratalo čvrsto in lepo. Danes rečem za hec, da še dobro, da so bile takrat na razpolago samo borilne veščine, ker drugače se jaz ne bi vpisala v ta šport in nikoli ne bi spremenila svojega mnenja, da ja z nisem za to. Sedaj vidim, da je skoraj vsak za to, kajti vsak ima svoj slog in začne uživati v tem športu, seveda pa nismo profesionalci, da bi se borili za res in tako je še večji užitek hoditi na treninge, ker se marsičesa naučiš, ki ti pride v življenju prav. Ker imam sina, se včasih prav zabavno poigram z njim in pokažem par fint, ki so mi jih dale borilne veščine in tako je druženje z sinom še bolj prijetno. Tudi on uživa, ko se nauči, kaj novega. …