Mi smo vedno imeli slabe sedežne garniture in vedno sem se mogla truditi, da je dnevna izgledala lepa, čeprav je to bilo zelo težko, ker meni je za lepo dnevno sedežna najpomembnejša. Prvo smo kupili eno, ki je bila iz umetnega usnja, sami veste, kako dolgo takšne sedežne garniture trajajo, nič kaj dosti dolgo, kar hitro začnejo kazati svoje slabosti, ko se začnejo lupiti in postanejo grde.

Lahko bi rekla, da me na koncu izgled olupljene sedežne garniture ni tako motil, kot me je motilo to, da so vsi ti olupljeni koščki leteli na vse strani. Tako sem morala vsak dan sesati ravno zaradi sedežne garniture, ker je bilo po dnevni sobi vse polno pikic.

Potem sem moža komaj prepričala, da ta sedežna mora ven, ker jaz je nočem več imeti v dnevni, tako sva jo dala na podstrešje in za silo prinesla iz sobe trosed. Kar dolgo smo imeli ta trosed, ki smo ga raztegnili, ko pa so prišli obiski, pa je bilo zelo narobe, kajti niso se imeli kam usesti. Še dobro, da nismo imeli veliko obiskov. Ker sama nisem imela dovolj denarja, sem prosila moža, če bi lahko prišli do ene dobre sedežne garniture iz usnja, da pa bi res bilo dobro, ker bi jo lahko imeli več let. Sama bi lahko spet kupila navadno, to pa nisem hotela, ker se mi je zdelo, kot da mečem denar skozi okno. Tako sem si obljubila, da v dnevno ne dam nič drugega več, kot usnjeno sedežno.

Ker pa moj mož ni hotel prav nič slišati o tem, sem se en dan razjezila in šla gledat usnjene sedežne garniture in videla, da pa bi si lahko mogoče privoščila sedežno na obroke. Tako sem tudi naredila, kupila sem jo sama, na koncu, ko je mož videl, kaj sem naredila, da enostavno nisem mogla brez usnjene sedežne garniture, je tudi ob prispeval polovico. 

…