Vedno, ko se začnejo počitnice, midva z možem organizirava izlet za otroke, tako sva tudi tokrat organizirala izlet, destinacija pa je bila Pokljuka, a nam ga je sestra zakomplicirala. Ne razumem ljudi, ki vedno delajo trenje, najbolj pa je zanimivo, da oni mislijo, da so oni žrtve. Tako smo sestro že prej vprašali, če bo njena hčerka šla z nami na počitnice in je privolila. Njena hčerka namreč gre vedno rada z nami.
Lani smo šli na Bled, tokrat pa je padla Pokljuka, ker smo želeli kraj, kjer bodo otroci v naravi. No, en dan prej, pa je sestra stvar zakomplicirala, da ne ve, če naj svojo hčerko pusti, ker vedno ona pade ven in nje nikoli nihče nič ne vpraša. Nama z možem je bilo vse skupaj zelo čudno, enostavno jo nisva razumela, kaj ima sedaj Pokljuka z tem, če smo se že prej zmenili. Ona pa je sitnarila in ukazovala naprej, da ne bo vedno po naše. Sprva sem jo še poslušala, potem pa tudi jaz nisem mogla več biti tiho in ji povedala sovje. Da se vedno prilagajamo njej in če želi hčerko imeti doma naj pove in to je to. Kako neumno se mi je vse skupaj zdelo, otrok ima počitnice, nikamor ne gre, ker njej itak zakon ne funkcionira, potem pa ji zaradi svojega ponosa vzame še te počitnice. To moraš biti res neumen.
Tako je Pokljuka za njeno hčerko bila odpovedana in šli smo sami. Od takrat naprej je nikoli več ne sprašujemo, če bi hčerka šla z nami, hčerka si želi, njej pa je žal, da je do tega prišlo. Po toči zvoniti je prepozno. Mi smo takrat šli sami, Pokljuka je lepa, narava kliče po sprehodih, zrak je čist in sigurno nismo šli zadnjič. Bili smo v času, ko je Pokljuka zelo obiskana, tako da naslednjič bomo šli, ko ne bo takšne gneče.…