Pred nekaj leti sem rodila svojega prvega otroka. Poleg številnih sprememb, ki so se zgodile v mojem telesu, je bil tudi vnet karpalni kanal, kar pa mi je povzročalo največ težav. Kot nalašč se je otrok želel samo nositi. Boleče zapestje in mravljinčenje v prstih sta stvari še toliko bolj otežila. Tudi dojenje in opravljanje vsakodnevnih opravil je postalo skoraj nemogoče.
Odločila sem se, da najprej obiščem zdravnika. Po pregledu roke, mi je dal nekaj napotkov za vneti karpalni kanal in odšla sem domov. Dal mi je napotnico za opornico, ki naj bi pomagala za vnet karpalni kanal, saj pripomore, da zapestje ostane iztegnjeno. Na spletu sem najdla tudi nekaj vaj, ki pripomoreju k lajšanju bolečine. Izvajala sem jih približno dva meseca. Otrok je postajal vedno bolj živahen in zahteval še več moje energije. Kljub vajam in opornici je karpalni kanal ostal vnet in boleč.
Za pomoč pri domačih opravilih sem zaprosila sestro, ki me je obiskala me je vsak dan. V tem času sem počivala, tako, da si je tudi moj karpalni kanal rahlo opomogel. Pomagala mi je pri opravilih, ki so zahtevala največ gibanja zapestja, in sicer:
- Likanje
- Zlaganje perila
- Pomivanje posode
Čez nekaj mesecev sem ponovno obiskala zdravnika, ki je pregledal karpalni kanal in postavil novo diagnozo. Povedala se mu, da sem nosila opornico, izvajala vaje in počivala. Povedal je, da je stanje veliko boljše in, da naj kar nadaljujem s terapijo.
Upoštevala sem njegov nasvet, a sem morala še naprej skrbeti za hišna opravila ter otroka, zato se je karpalni kanal ponovno vnel in postal boleč. Ponovno sem obiskala zdravnika in predlagal je kirurški poseg za sprostitev živca. Na dan posega sem bila sproščena in vesela, saj sem vedela, da kasneje ne bom več imela težav z bolečinami in mravljinčenjem v prstih.