Življenje me je prineslo na Primorko, sprva nisem veliko premišljeval kako je živeti tukaj, bolj sem bil osredotočen na študij, kasneje pa so me pritegnili kar hitro rabljeni čolni, velikokrat sem jih opazoval in si predstavljal, da je kakšen moj in se odpravim malo z prijatelji na morje. Prvo leto študija je minilo zelo hitro, nihče ni preveč opazil morja, vse je bilo novo, novi prijatelji, novo okolje, študij, ki je od nas zahteval čas.

V drugem letu pa priznam smo začeli uživati to svobodo in enkrat ko smo sedeli ob morju z prijatelji, smo se iz heca začeli pogovarjati, kako fajn so rabljeni čolni in da bi si lahko katerega skupaj privoščili. To je bila briljantna ideja, ker seveda nismo imeli veliko denarja, da bi si lahko rabljen čoln privoščil sam, ideja nam je bila všeč in dogovorili smo se da bomo to idejo izpeljali. 

Šli smo pogledat kje se rabljeni čolni prodajajo in kaj moramo vse vedeti. Dobili smo voljo in komaj smo čakali, da to izpeljemo, naredili smo izpite za čolne, iskali smo, kje bi rabljeni čolni bili najboljši, da smo končno naleteli na enega, kateri je bil všeč vsem. Kako srečni smo bili tisti dan, ko smo ga kupili.

Vse smo uredili, ga učistili, uredili, potem naredili našo prvo vožnjo. Kakšen nori občutek, kako smo mi uživali, to je balzam za dušo, bili smo res prijatelji, spoštovali eden drugega, se znali zabavati in takrat smo sklenili, da so rabljeni čolni zakon in da bo naš ostal nepoškodovan, da bomo skrbeli zanj vsi in če ga bo kdo sam uporabljal, bo vedno pustil čistega in pospravljenega.

Morje je danes za nas vse, nihče več noče iz obale, rabljeni čolni so zakon, če si ne morete privoščiti kaj večjega in novejšega, vsi pa se zavedamo, da ne bo vedno tako in da bomo šli vsak po svoje.